Novo vrednotenje nepremičnin lahko ogrozi socialne prejemke 30.000 družin, rok za spremembe se izteka

Novice Bojana Humar 9. julija, 2026 11.05
featured image

Če do konca meseca državni zbor ne sprejme novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, bo to po analizi ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve zaustavilo ali znižalo številne socialne transferje.

9. julija, 2026 11.05

Vlada je pred dnevi določila besedilo predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve naložila, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za zagotovitev začetka uporabe podatkov iz evidence vrednotenja za potrebe ugotavljanja materialnega položaja.

Z zakonsko novelo se predlaga podaljšanje zakonsko določenega obdobja, v katerem se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, in sicer do 31. januarja 2028.

Prizadelo bi 30.000 družin

Za kaj gre? Upravičenost do socialnih transferjev centri za socialno delo ugotavljajo tudi na podlagi vrednosti nepremičnega premoženja prosilca. Doslej so upoštevali posplošene vrednosti, ki so bile v register nepremičnin vpisane marca 2020 in so temeljile na podatkih iz marca 2017. Te vrednosti naj bi se upoštevale do 31. julija letos. Po tem datumu bi se morale upoštevati posplošene vrednosti iz marca 2025, a bi z upoštevanjem zadnjega vrednotenja nepremičnin lahko brez socialnih transferjev ostalo več tisoč gospodinjstev.

Kot so za Forbes Slovenija pojasnili na ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), so analize pokazale, da bi ob upoštevanju novih posplošenih vrednosti nepremičnin približno 3.000 gospodinjstev izgubilo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, med njimi je polovica starejših in invalidov, več kot 30.000 družin bi bilo na slabšem pri letnih pravicah (otroški dodatek, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencija prehrane za učence in dijake…), skoraj 13 odstotkov vseh družin pa bi utrpelo znižanje ali izgubo pravic, saj so obstoječi premoženjski cenzusi prilagojeni vrednostim iz leta 2017. Ocene, za koliko bi se lahko znižali različni socialni prejemki, na ministrstvu nimajo.

Prestavitev roka na januar 2028

Da se to ne bi zgodilo, so na MDDSZ finančnemu ministrstvu predlagali prestavitev roka s konca julija 2026 na konec januarja 2028. “Na ta način bomo preprečili, da ranljive skupine ljudi ne bodo na slabšem ali da bi celo ostale brez socialnih transferjev,” poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da bi moralo pravočasno ukrepati prejšnje vodstvo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pripraviti potrebne zakonske spremembe ter vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema.

Do konca letošnjega leta bodo na MDDSZ, kot pravijo, pripravili akcijski načrt za zagotovitev začetka uporabe podatkov iz evidence vrednotenja za potrebe ugotavljanja materialnega položaja pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev in socialnovarstvenih prejemkov.

Na podlagi akcijskega načrta bodo nato pripravili zakonske spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema. “Najpozneje do konca januarja 2028 bo tako urejeno vse potrebno, da zamiki pri izvajanju teh določb v prihodnje ne bodo več potrebni,” zatrjujejo na MDDSZ.

Predlog novele zakona je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku. Pričakovati je, da bodo poslanci o tem odločali do konca meseca, ko se izteče rok, po katerem bi se za dodeljevanje socialnih pomoči upoštevalo novo vrednotenje nepremičnin.